Spopadamo se z novim virusom SARS-CoV-2, povzročiteljem bolezni COVID-19, in kljub temu, da znanstveniki vsak dan odkrivajo nove lastnosti virusa, nas ta še vedno prehiteva po več pasovih:

• širi se lahko z zelo majhnimi kapljicami, celo aerosolom,
• izloča se tudi pri tistih, ki še ne kažejo bolezenskih znakov in
• kljub temu, da ponavadi huje zbolijo starejši, tudi vsi mlajši niso prikrajšani za
  hujši potek.

Na te načine zbada našo družbo na mestih, kjer je najobčutljivejša in jo hromi na več ravneh, tako socialni, zdravstveni, gospodarski.

Slovenija vstopa v boj z dodatno šibko točko in sicer podhranjenim zdravstvenim sistemom. To pomeni, da si nikakor ne moremo privoščiti, da nas naenkrat preveč zboli. Zato so sedanji ukrepi socialne izolacije vsakega posameznika in izolacije od starejših in drugih najranljivejših skupin nujni. Z njimi poskušamo upočasniti širjenje virusa in omogočiti zadostno število postelj za intenzivno terapijo.

Kar nekaj nas bo okužbo prebolelo doma, predvidoma v 14 dneh. Zato je nujno, da upoštevamo navodila zdravstvenih delavcev, kako ravnati v primeru, da zbolimo s COVID-19.

Zakaj več ne testiramo vseh?

Smo v fazi, ko ne testiramo več vsakogar, ker se je virus tako razširil, da se prenaša znotraj družbe. Vseh kontaktov obolelih zato ne moremo poiskati. Pomembno pa je opredeliti okuženost tistih, ki so rizični za hujši potek bolezni. To so nekateri starejši od 60 let, bolniki z imunskimi pomanjkljivostmi in tisti z več kroničnimi boleznimi, kot so povišan krvni pritisk, sladkorna bolezen, ledvična in pljučna obolenja.

Ob tem testiramo tudi tiste s težjo klinično sliko, ki bodo potrebovali bolnišnično oskrbo takoj ali v kratkem, da zagotovimo izolacijo v bolnicah in zgodnjo oskrbo.

Potem so tukaj tisti v poklicih, ki imajo stik z večimi ljudmi in obstaja večja nevarnost prenosa bolezni. To so zdravstveni delavci, trgovci itd. Pravtako je smiselno testirati tiste obolele, ki opravljajo službe, ki so nujne za pogon države.

Trenutni način testiranja je precej natančen, zato tudi nekoliko dlje traja in ni poceni, pa tudi kapacitete zanj so omejene, enakovrednih enostavnejših hitrejših testov pa še nimamo. V smislu hitrejših in bolj dostopnih testov pa lahko pričakujemo prej teste, ki bodo pokazali ali je nekdo okužbo prebolel, ne glede na to, kako huda je bila bolezen.

Kako naprej?

Zavedati se moramo, da se v Sloveniji še vedno nahajamo relativno na začetku pandemije in bodo sedanji ukrepi najverjetneje potrebni še najmanj do poletja. V tej novi situaciji je treba ustvariti svojo rutino, živeti dan za dnem in poiskati priložnosti, da smo koristni za druge, predvsem pa zase. Kot družba pa bomo uspešni samo s strpnim, odgovornim in spoštljivim odnosom do sočloveka.

Lea Penšek Pen je specialistka družinske medicine